SVETA LUCIJA
Hribi nad zahodno obalo Svete Lucije razkrivajo nenavaden skoraj nezemeljski prizor: divja pokrajina živo rožnate in sive barve s kremi podobnimi skorjami okoli jam brbotajočega blata, iz katerih se dviga para. Kilometre naokoli je v zraku značilen vonj po gnilih jajcih. V nižavju, kjer se tok ohladi pa si obiskovalci nanašajo blato na telo, potem pa ga spirajo v ognjeniški vodi. to vzbudi neverjetno poživljajoč občutek.
Žvepleni vrelci so le ena od mnogih privlačnosti tega karibskega otoka. Tu so tudi sijajne plaže, kijih obliva topla, kristalno čista voda, in koralni grebeni, ki jih lahko raziskujete z dihalko ali potapljaško opremo. Pohodniki se lahko odpravijo na vrh Gros Pitona, gore v obliki sladkorne štruce, kjer se na višini 800 metrov odpira pogled na temno modro morje vse do Martinika in Svetega Vincenta. Okoli Mount Gimeja, z 950 metri najvišje točke otoka, vodijo poti skozi čarobne goste tropske gozdove, kjer med ovijalkami, ki visijo z drevesnih krošenj, frfotajo kolibriji. Lahko jadrate na deski, obiščete botanične vrtove, odidete jahat ali pa najamete katamaran, ki vas popelje v samotne zalive.
Francoski naseljenci, ki so prišli leta 1660, so otok poimenovali po krščanski mučenki sveti Luciji iz Sirakuze. Pripeljali so afriške sužnje, ki so delali na plantažah sladkornega trsa, in izpodrinili Indijance, ki so tu živeli stoletja. Po ukinitvi suženjstva so pripeljali mezdne delavce iz Azije. Sveta Lucija je kar štirinajstkrat prehajala iz francoskih rok v britanske in nazaj, dokler ni leta 1814 končno pripadla Britaniji. Leta 1979 je postala samostojna država. Zaradi bogate in prepletene kulture je Sveta Lucija več kot počitniški otok in to le poudarja njeno raznoliko privlačnost.
 |
zemljepisna širina 14°01' S
zemljepisna dolžina 60°59' Z
površina 616 kvadratnih kilometrov
položaj neodvisna otoška država
prebivalstvo 174.000
glavno mesto Castries
uradni jezik angleščina
valuta vzhodnokaribski dolar
|
